Leto je naokoli in za marsikoga je novo leto čas sprememb, novih podvigov in pomembnih odločitev. Ob koncu ali ob začetku leta si večina nas zada novoletne zaobljube, ki so odraz naših želja in ambicij.
Ta pojav imenujemo tudi »učinek novega začetka« in nakazuje, da je novo leto lahko dober trenutek za sprejemanje odločitev in uvajanje sprememb, saj lahko deluje kot časovni mejnik, ki daje ljudem novo predanost ciljem.
»Učinek novega začetka« pravi, da so dogodki kot so novo leto, rojstni dnevi, prazniki ali celo začetek tedna ali meseca, povezani s povečanjem upanja. Ti časovni mejniki omogočajo ljudem, da razdelijo svoje dojemanje časa na "prej" in "potem". Simbolično »prej« velja za slabšo različico mene/situacije in »potem« za boljšo.
Dokazano je, da se je najlažje odločati za spremembe ob iztekih leta, tedna, meseca in si reči »v ponedeljek pa res začnem« ali pa »naslednji mesec pa res neham«. Po raziskavah sodeč pa je 1/3 novoletnih zaobljub do konca januarja že na odpadu zgodovine. Večina zaobljub propade, ker niti niso prave zaobljube – morda so to le želje nekoga drugega ali pričakovanja družbe po spremembi, velikokrat so zaobljube tudi presplošne in nejasne ter brez realnega plana, kako jih doseči.
Kako doseči, da letošnje zaobljube ne bodo romale v koš?
Najboljše možnosti za uspeh si boste dali, če si boste zastavili cilj, ki je izvedljiv – in tudi smiseln.
Bolj ko se ta prelomna obdobja bližajo, težje je sprejeti odločitev in se resnično lotiti zadanih zaobljub. Enako velja za menjavo službe. Veliko razmišljamo o tem, da bi naredili spremembo, veliko tarnamo čez vsebino dela, šefe in sodelavce, vendar konkretnih premikov ne naredimo kar tako iz danes na jutri. Vsaka prelomna odločitev je že tako ali tako sama po sebi stresna in enako velja za večino zaobljub, ki si jih zadamo, saj te od nas terjajo spremembo – spremembo okolja, obnašanja ali navad. To pa pomeni, da se moramo odreči coni udobja, kar pa ni nikoli enostavno narediti.
Recept, da je teh stresnih situacij čim manj oz. da na nas ne bodo vplivale na ta način, je vzpostavitev strukture. Strukturirano zastavljeni cilji imajo večjo verjetnost, da se uresničijo in pomagajo, da pot do ciljne črte ni stresna, ampak celo zabavna in poučna.
Čeprav se nekdo počuti zelo motiviranega za spremembo, občutek ni dovolj, da bi se stvari zgodile - imeti mora tudi prave veščine za dosego cilja in priložnost, da to uresniči.
Strokovnjaki predlagajo, da so najlažje dosegljivi cilji tisti, ki se postavijo po metodi SMART. Pa naj gre za osebne ali poslovne cilje, ali pa le za novoletne zaobljube.
SMART cilji so:
Za vas smo pripravili primer postavljanja ciljev po SMART metodi.
SPLOŠEN CILJ: Hočem službo, v kateri bom veliko zaslužil.
Pot do cilja:
S – postavite si konkreten cilj:
Cilj ne sme biti zastavljen na splošno, biti mora jasen in nedvoumen.
Primer: Do konca tega leta si želim službo, v kateri bom zaslužil 500 € več kot imam trenutno.
M – spremljajte korake do cilja:
Cilj naj bo vedno zastavljen tako, da bo merljiv. Korake sproti spremljajte in si jih zapisujte.
Primer: Spremljajte napredek - kaj vse ste naredili, koga poklicali, koliko CV-jev ste poslali, komu in kdaj, kakšen je feedback.
A – cilj si naredite dosegljiv:
Če se vam zdi cilj previsoko zastavljen si ga razdrobite na manjše, dosegljive cilje.
Primer: Do konca tega tedna bom poslal CV v 2 podjetja, kjer si želim zaposlitve. Jutri bom nadrejenega vprašal, kaj moram narediti, da si zaslužim 100 € povišice ali napredovanje.
R – cilj mora biti odraz vaših želja, sanj ali ambicij:
Če izhajate iz realnega cilja ali želje po 500 € višji plači in da je ta želja odraz vaših ambicij, potem boste storili marsikatero spremembo v tej smeri (spremenili način dela, življenja, razmišljanja).
Primer: Vpišete se v dodaten tečaj, nadaljujete šolanje ali naredite dodaten certifikat, ki vam bo omogočil napredovanje in boljše pogajalsko izhodišče.
T – postavite jasne termine za dosego vmesnih zmag in končnega cilja:
Dajte si dovolj časa, da pridete do končnega cilja. Tudi vmesni cilji so pomembni in ni potrebno hiteti, saj to privede do demotivacije pri doseganju plana. Osredotočite se na majhne zmage, saj vas bodo te gnale naprej do končne postaje.
Primer: Ko vprašate nadrejenega za povišico ali za možnost napredovanja je to že prvi vmesni cilj, ki je dosežen. In to je že prvi uspeh na poti do vašega končnega cilja.
In ne pozabite – vaše želje se ne bodo kar same od sebe uresničile, tako kot se ne boste nekega dne zbudili in spremenili način življenja ali znašli v sanjski službi. Za to potrebujete plan – plan za dosego vaših želja in plan za tiste trenutke, ko ne bo šlo vse po začrtani poti.
Plan za uspeh je: bodite vedno pozitivni, vendar realistični in na koncu se obvezno nagradite za svoje dosežke, ne glede na to kako majhni ali veliki so.
Bodite tudi v letošnjem letu uspešni na svoji poti!
#najboljšisoznami
Linkedin 
